Adria Mobil: “Ideja še ni inovacija”

09. februar 2026

“Dokler je ne razvijemo skozi fazi industrializacije in komercializacije je ideja samo ‘invencija’, ne pa inovacija.”

Tako je na ključno vlogo celostnega, dobro definiranega razvojnega procesa opozoril Matjaž Marovt, vodja industrializacije v Adrii Mobil.

Adria Mobil je partner KCDM že od vsega začetka in eden najbolj uspešnih podjetij v konzorciju. Podjetje s 60-letno tradicijo, ki ga je ob začetku obiska na kratko predstavil novi generalni direktor Gregor Adler, je uspešno prestalo številne spremembe in pretrese. Danes je Adria Mobil (mimogrede, v muzeju IMV smo izvedeli, da se je podjetje pravzaprav razvilo iz delavnice za popravilo kmetijske mehanizacije … ampak več o tem na koncu) med vodilnimi v segmentu počitniških prikolic in avtodomov v Evropi, njihov end-to-end razvojni proces, ki so ga razvili prav v okviru KCDM, pa je lahko zgled marsikateremu proizvodnemu podjetju.

Gregor Adler

Od začetka do konca

Začetek procesa in njegov nastanek je predstavila Erna Povh, ki je v lanskem letu prevzela vodenje inovacij v podjetju. “‘Do zdaj smo tako delali, pa je bilo vredu,’ za podjetje, ki hoče rasti in konkurirati na globalnih trgih, ne drži. Procese je treba prilagajati rasti organizacije. Potrebuješ razumljiv, od začetka do konca jasno definiran proces, ki z jasnimi koraki, preprostimi orodji in jasno razdelitvijo odgovornosti v multidisciplinarni ekipi omogoča, da so spremembe in inovacije predvidljiv in obvladljiv del vsakodnevnega dela in ne pretresi, ki povzročajo slabo voljo in vse do konca prinašajo negotovost glede izvedljivosti, cenovne učinkovitosti in tržne zaželenosti izdelka.”

Med ključnimi cilji, ki so jih zastavili z end-to-end procesom, našteva:

boljše obvladovanje razvojnih faz in prehoda med njimi,
bolj strukturirano prepoznavanje projektov ter strateško umeščanje v posamezni tip inovacijskega projekta,
hitrejši razvoj zgodnjih inovacij do zrelosti,
več vključevanja neposrednega in končnega kupca v začetnih fazah razvoja,
krepitev lastnih dizajn kompetenc in boljše sodelovanje z zunanjimi oblikovalci ter
jasnejše vloge in odgovornosti tekom celotnega procesa.

Erna Povh

Inoviranje

Da bi inovacijam dali čas in prostor, ki jih potrebujejo, obenem pa z njimi ne bi obremenjevali proizvodnega procesa, so projekte razdelili na 3 tipe: portfeljske, inovacijske in inovacijski inkubator. Tekom leta zaposleni sistematično zbirajo vpoglede v trende na trgu, delo konkurence, obnašanje kupcev, ki jih shranjujejo v digitalni knjižnici in jih pretehtajo na inovacijskih delavnicah.

“Še tako veliko znanja v hiši še ni dovolj, da bomo delali prave izdelke, ki jih bodo kupci cenili,” pravi Erna Povh in opozarja na to, da največ idej za inovacije prihaja prav s trga; od njihovih distributerjev in trgovcev, predvsem pa od končnih uporabnikov. Zato so v zadnjih letih okrepili lastne dizajn raziskave.

Klemen Kolenc

Razvoj

Naslednjo fazo, fazo razvoja, je predstavil vodja R&R Klemen Kolenc. Gre za fazo, v kateri se na osnovi projektnih izhodišč, ‘briefa’, ki je rezultat inovacijske faze, začne raziskovanje možnosti za uresničitev projekta. Pri tem vedno sodeluje multidisciplinarna ekipa, vse to pa v raziskovalni stopnji še podpirajo dodatne tržne in dizajn raziskave. Ker sledijo principu dvojnega diamanta, je veliko maketiranja in preverjanja konceptov. Temu sledi stopnja razvoja s pripravo vseh kosovnic, ki omogočajo široko paleto portfelja in naslavlja potrebe celotnega evropskega trga in širše.

V tej stopnji se določijo tudi strateški dobavitelji za posamezne nove komponente; začne se tudi strogo spremljanje stroškov investicije.

Industrializacija in komercializacija

“Šele v tej fazi produkt odraste in začne služiti denar,” pravi vodja industrializacije Matjaž Marovt.

V tej fazi se fokus dela ekipe dokončno spremeni iz ‘delati pravo stvar’ v ‘delati stvari prav’. Kar pomeni, da mora dobro načrtovan razvojni proces kljub strogo določenim mejnikom – ‘gate-om’ – ko spremembe niso več mogoče, predvideti tudi spremembe in prilagoditve, na katere opozori ekipa v proizvodnji.

Z optimizacijo produktov in procesov so v zadnjih letih zmanjšali kompleksnost produktov, a ker se navade kupcev njihovih izdelkov med trgi precej razlikujejo, še vedno izdelujejo več kot 100 različnih modelov prikolic, avtodomov in vanov. Iz njihove proizvodnje vsak dan zapelje več kot 70 vozil, v 60 letih pa je bilo pod blagovno znamko Adria izdelanih in prodanih že več kot 725 tisoč počitniških vozil – počitniških prikolic, avtodomov in vanov.

Matjaž Marovt

Od agroservisa do nagrajenih avtodomov

Za konec obiska so nam gostitelji pripravili še voden ogled muzejske zbirke prijateljev IMV, novomeške Industrije motornih vozil, iz katere se je sredi prejšnjega stoletja razvila Adria Mobil. Po bogati zgodovini podjetja, ki se je začela z montažo nemških avtomobilov DKW v delavnici Agroservis, nadaljevala z razvojem lastnega avtomobila in nato – z namenom, da bi dobili dovolj deviz za nakup avtomobilskih motorjev – z izdelavo počitniških prikolic za evropski trg, ki so se jim v začetku osemdesetih pridružili še avtodomi, so nas popeljali prijatelji IMV: nekdanji vodja razvoja Anton Kastrevc, nekdanji vodja oblikovanja Georg Goedl ter ter kurator razstave, nekdanji direktor kakovosti Franci Štupar.

Anton Kastrevc ter Georg Gedl sta med drugim povedala, da je bil razvojni proces v njunih časih precej drugačen kot danes; ideje so se rojevale in uresničevale sproti, nekje med njuno pisalno mizo in delavnico, marsikatero pa so, kot hudomušno pripomnita, našli tudi pri konkurenci.

Strokovno srečanje smo pripravili kot odgovor na eno izmed najpogostejših ovir, ki podjetja v partnerstvu KCDM ovirajo pri bolj smeli, celostni uporabi designa za doseganje poslovnih ciljev: Slabo obvladovanje razvojnega procesa. Raziskavo smo opravili v začetku leta 2025 v sodelovanju z Darraghom Murphyjem iz svetovalnega podjetja DUCO.