Digital Design Days Milano 2026: Navdihujoča nova orodja in strah pred umetno inteligenco
Med 7. in 9. majem je Milano gostil enega najvplivnejših evropskih dogodkov na področju digitalnega designa, kreativnih tehnologij in umetne inteligence.
Jubilejna deseta izvedba festivala je privabila kreativne studie, oblikovalce, stratege, tehnološka podjetja in umetnike z vsega sveta. Zdi se, kot da je glavna tema vseh nastopov bilo opredeljevanje vloge kreativca v svetu, ki ga vse bolj obvladuje umetna inteligenca.
Čeprav je bil letošnji dogodek močno zaznamovalo navdušenje nad novimi možnostmi, ki jih omogoča umetne inteligenca, pa je bil osrednji sentiment festivala izrazito človeški: ob zavedanju, da lahko skoraj vsak ustvarja z AI orodji, postajajo okus, estetika, presoja in sposobnost ustvarjanja kompetentnega oblikovalca, stratega ali poslovnega voditelja pomena pomembnejši kot kadarkoli prej.
AI je že globoka integrirana v design orodja in procese
Pred nekaj leti je bila umetna inteligenca predvsem tema eksperimentiranja in tehnoloških demonstracij. Letos je bilo jasno, da AI postaja osnovna infrastruktura kreativnih industrij.
Predavatelji iz vodilnih mednarodnih agencij in studiev so poudarjali, da AI danes že prevzema velik del rutinske produkcije od generiranje vizualov, pripravo variacij, animacij, prototipiranja, video produkcijo do pomoči pri raziskovanju idej.
Več govorcev je poudarilo, da bo uporaba AI orodij kmalu postala samoumevna in dostopna vsem. Konkurenčna prednost pa bo ostala človeška sposobnost ustvarjanja izvirnih idej in avtorskega pogleda.
Design ni več samo zaslon
Velik poudarek festivala je bil tudi na premiku od klasičnega digitalnega oblikovanja proti prostorskim, interaktivnim in multisenzornim izkušnjam.
Številni kreativni studii so predstavljali projekte, ki prepletajo arhitekturo, svetlobo, zvok, podatke, generativno grafiko, umetno inteligenco in fizični prostor.
Meje med digitalnim in fizičnim svetom postajajo vse bolj zabrisane. Oblikovalci danes niso več zgolj avtorji izgleda spletne strani ali aplikacije, ampak morajo znati voditi oblikovanje celotne izkušnje.
V ospredje prihajajo interaktivne instalacije, prostorski zvok, vizualizacije v realnem času, AI generirana okolja, vse vključujoče izkušnje, povezovanje fizičnega prostora in digitalnih vsebin. Ta trend kaže, da se digitalni design vse bolj približuje arhitekturi, scenografiji in izkustvenemu oblikovanju.
Oblikovalec ima novo vlogo: presojevalec, kurator in povezovalec
Morda ena najpomembnejših sprememb, ki jih je bilo mogoče zaznati na dogodku, je sprememba same identitete oblikovalca.
V času, ko lahko AI generira skoraj neomejeno količino vsebin, postaja vse pomembnejša sposobnost izbire, usmerjanja in ustvarjanja smisla. Tradicionalna predstava designerja kot nekoga z “idejami” in avtorja “izdelkov”, se zato umika vlogi z večjo odgovornostjo – oblikovalec postaja kurator sistemov, povezovalec različnih disciplin, ustvarjalec zgodb, moderator procesov, kreativni stratega in vodja izkušenj.
Oblikovalce so v tem pred pomembnim izzivom: prepoznati svojo vlogo v novem svetu in se nanjo pripraviti – razviti nove kompetence, naučiti se novih pristopov in poiskati nova orodja. Design se tako vse bolj povezuje z vodenjem, inovacijami, organizacijsko kulturo, strategijo, poslovnim razmišljanjem in etičnimi vprašanji razvoja tehnologije.
Konferenca Digital Design Days v Milanu je bila velika in zelo zanimiva predstavitev številnih poskusov odgovorov na te izzive, z mnogimi privlačnimi nastopi, navdihujočimi predstavitvami in prodornimi projekti.
Vrnitev lepote in estetike
Ena najbolj zanimivih tem letošnjega festivala je bila presenetljiva vrnitev pogovora o lepoti, estetiki in emocionalnem vplivu designa. Verjetno, kot nekaj, kar lahko le človek “dobro razume”.
Če je bil v zadnjih letih diskurz v designu pogosto osredotočen predvsem na uporabniško izkušnjo, optimizacijo, procese, podatkovne baze, funkcionalnost ter rast in metrike, so na letošnjem dogodku številni govorci opozarjali, da smo ob tem morda nekoliko pozabili, zakaj ljudje določene izdelke, prostore ali storitve sploh vzljubijo.
Posebej odmeven je bil nastop svetovno znanega oblikovalca Stefan Sagmeistra, ki že vrsto let zagovarja tezo, da lepota ni površinska dekoracija, temveč pomembna funkcija designa. Po njegovem mnenju lepo oblikovane stvari ljudje bolj cenijo, jih dlje uporabljajo in z njimi vzpostavijo močnejši odnos. To ima pomembno povezavo tudi s trajnostjo. Izdelke, ki nas emocionalno ne nagovorijo, hitreje zavržemo in zamenjamo.
Lepota tako ni nasprotje funkcionalnosti, ampak lahko postane pomemben del bolj trajnostnega odnosa do predmetov in storitev
Humanizacija digitalnega sveta
Morda najbolj zanimiv paradoks letošnjega festivala pa je bil, da je bil dogodek o naprednih digitalnih tehnologijah hkrati tudi izrazito “anti-digitalen”.
Veliko govorcev je namreč opozarjalo na utrujenost od ekranov, hiperprodukcijo vsebin, generično estetiko, izgubo občutka za materialnost in pomanjkanje pristnih izkušenj.
Zato ponovno raste zanimanje za otipljivostjo, fizične dogodke, materiale, analogne reference, zvok, ročna dela (craft) ter počasnejše in bolj premišljene izkušnje.
Po obdobju fascinacije nad popolno digitalizacijo se zdi, da kreativne industrije ponovno iščejo ravnotežje med tehnologijo in človeškostjo. Če bi morali letošnji festival povzeti v enem stavku, bi lahko rekli:
Bolj ko umetna inteligenca demokratizira kreativni proces, bolj dragoceni postajajo estetika, presoja in sposobnost ustvarjanja pomena – torej vloga kompetentnega oblikovalca.
Digital Design Days 2026 je pokazal, da prihodnost designa verjetno ne bo določena zgolj z napredkom tehnologije, ampak predvsem s sposobnostjo oblikovalcev, da se odzovejo na nove razmere in ponovno osmislijo svojo vlogo. Dokler bo umetna inteligenca orodje, in ne avtor, strahu ni.
In prav zato se zdi, da se področje designa po letih digitalizacije, povečevanja produktivnosti in avtomatiziranja procesov ponovno vrača tudi k razmisleku o tem zakaj nekaj ustvarja in kaj želi tem doseči.
Mojca Mihailovič Škrinjar, Igor Međugorac